UMETNOSTNOZGODOVINSKA DEDIŠČINA – Zakladi Dolinskega
LIPOVCI – Park skulptur
Zaklade Dolinskega boste pričeli odkrivati v Lipovcih, kjer v okviru Likovne kolonije Izak, ki jo že 25 let prireja društvo za napredek umetnosti Aquila ob jezeru Vučja jama nastaja edinstveni park skulptur.
Akademski slikar Karel Jakob (1908 – 1981) je oral ledino lipovskega umetniškega ustvarjanja in jo uspešno ponesel iz rodnega Prekmurja ter jo postavil ob bok slovenskim umetninam, svoj drobec lipovski umetnosti pa je dodal tudi pokojni Srakov Lujzek – bougec majster, samouk, ki je izdeloval pobožne podobe iz lesa. Jakobovo slikarsko ustvarjanje je pustilo sad v še enem Lipovčarju – žal že leta 2002 preminulemu Izidorju Horvatu – Izaku, slikarju, avtodidaktu, ki je v dobrih dvajsetih letih svojega umetniškega udejstvovanja zapustil neizbrisan pečat lipovski umetnosti, ki se nadaljuje v likovni koloniji, v okviru katere ob jezeru Vučja jama raste park skulptur.
Ob kapeli Sv. Petra in Pavla so domačini uredili tudi spominski park z doprsnima kipoma Karla Jakoba in Izidorja Horvata -Izaka.
BELTINCI - grad Beltinci in cerkev Svetega Ladislava
Pot vas bo nato vodila proti Beltincem, ki se ponašajo s čudovitim grajskim parkom, sredi katerega stoji baročni dvorec, nedaleč stran pa cerkev sv. Ladislava, eden najpomembnejših spomenikov arhitekture poznega 19. stoletja v Prekmurju.
Današnja graščina je kljub historicističnim pridatkom ohranila značilno baročno podobo. Do zrušitve dela južnega in zahodnega trakta je graščina ohranjala značilno renesančno kastelno zasnovo sklenjenega tipa. Grad je predstavljal nekoč osrednje mesto dogajanja, shajanja vseh pomembnejših osebnosti. 
Danes se v gradu nahajajo stalne razstavne zbirke Zgodovina zdravstva v Pomurju s poudarkom na lekarništvu, Plemiške družine v beltinskem gradu, Salon grofice Marije Iphigenije Zichy, Zavod za turizem in kulturo Beltinci s TIC in prodajalno spominkov, razstavni in poročni prostori ter restavracija.
Prednica beltinske župnijske cerkve se kot lesena kapela sv. Ladislava v vizitacijskih zapisnikih prvič omenja leta 1660. Takrat je bila še pod okriljem Turniške pražupnije. Stoletje pozneje je tedanji beltinski fevdni posestnik general Ladislav Ebergényi dal pobudo za novo župnijo. Formalno je bila župnija ustanovljena leta 1760 in s tem je patronatsko pravico nad novo župnijo prevzela beltinska zemljiška gospoda. General Ladislav Ebergényi pa je že leta 1742 dal na svoje stroške zgraditi novo cerkev.
Med leti 1893 in 1895 jo je temeljito obnovil in razširil dunajski arhitekt Max von Ferstl, V Marijini kapeli se nahaja renesančni relief Marije z detetom in družinska grobnica rodbine Zichy. Relief beltinske Madone z detetom je zgodnjerenesančno delo mojstra iz kroga Pietra Lombarda, ki je bil vodilni kipar v Benetkah v zadnji tretjini 15. stoletja. Okolico beltinske cerkve krasi pomanjšana kopija stebra sv. Teodorja v Benetkah, ob njem pa stoji še beneški vodnjak, ki je avtentični primerek iz 17. ali 18. stoletja. Cerkev je v fazi prenove notranjosti, v kratkem jo bo krasil tudi mozaik patra Rupnika.
ODRANCI - Cerkev Svete Trojice
Naprej proti vzhodu se nahajajo Odranci, katerih ponos je romarska Cerkev Sv. Trojice.
Do leta 1760 so Odranci spadali v pražupnijo Turnišče, nato v novoustanovljeno župnijo Beltince in končno je bila leta 1944 ustanovljena samostojna odranska duhovnija, ki je leta 1961 postala samostojna župnija. Načrt za cerkev Svete Trojice je že leta 1946 naredil Plečnikov asistent ing. arh. Janez Valentinčič, univ. prof. iz Ljubljane. Pri gradnji kupole nove cerkve se je 14. marca 1966 zgodila nesreča, ki je zahtevala osem smrtnih žrtev.
Odranska cerkev Svete Trojice je dragocena tudi zaradi fresk, ki jih je v letih 1968-1972 naslikal akademski slikar duhovnik Stane Kregar iz Ljubljane. V jubilejnem letu 2000 je bila odranska cerkev razglašena za romarsko. Leta 2004 so bili zgrajeni zvoniki po prvotnih načrtih iz leta 1946, obnovljena pa je bila tudi zunanjost cerkve.
ČRENŠOVCI – Cerkev povišanja Svetega Križa
V nadaljevanju se podate proti Črenšovcem, do cerkve povišanja sv. Križa, ki nosi močan pečat umetnika Štefana Hauka 
Po vizitacijskih zapiskih iz leta 1669 je v Črenšovcih že v 14. stoletju stala lesena kapela, posvečena sv. Križu, ki so jo pozneje večkrat dogradili. Ob temeljiti obnovi v letu 2007 pa jo je prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek ponovno posvetil. Glavni oltar, v katerem je kar 33 figur, je posvečen sv. Križu. Oltar v kapeli Fatimske Matere Božje, narejen po načrtih arh. Janeza Valentinčiča, je služil kot daritveni oltar v cerkvi. Leseni kip Fatimske Matere Božje je delo rezbarske delavnice v Fatimi (2002).
Ob krstnem kamnu je nameščena spominska plošča z napisom, da je bil pri tem krstnem kamnu krščen Božji služabnik Danijel Halas. Ob krstnem kamnu je tudi slika Božjega služabnika Danijela Halasa, delo akad. slikarja Štefana Hauka, ki je likovno opremil večino notranjosti. Hauko je bil rojen leta 1935 v Sodišincih. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1966 pri prof. Gabrijelu Stupici, podiplomski študij za restavratorstvo pa je zaključil pri prof. Mirko Šubicu. Do upokojitve je deloval v Narodni galeriji v Ljubljani.
VELIKA POLANA – domačija pisatelja Miška Kranjca in Cerkev Srca Jezusovega
Najlepši spomenik je svoji »Poljani« in ljudem v svojih delih postavil pisatelj Miško Kranjec. Domačini so se mu oddolžili s spomenikom in skrbno urejeno Kranjčevo domačijo.
Na domačiji pisatelja Miška Kranjca je na ogled postavljena zbirka pisateljevih del, prevodov del, osebnih dokumentov, zbirka del, ki jih je prebiral, rekvizitov njegovih hobijev, del drugih pisateljev, ki so pisali o njem,... Priznan pisatelj, po katerem se danes imenuje tudi Osnovna šola v kraju, je pisal največ o domačinih in domačem kraju. Kranjčeva domačija poleg bogate zbirke Kranjčeve zapuščine obiskovalcem nudi tudi ogled nekaterih izjemnih fotografij umetniškega fotografa Jožeta Kološe – Kološa (1920 – 1998).
Cerkev Srca Jezusovega je bila zgrajena leta 1924 v neoromanskem slogu. Načrt za cerkev je naredil arhitekt Bačič iz Lendave. Barvna okna so bila narejena v Innsbrucku. Stranska oltarja je naredil kipar Ivan Sojč iz Maribora. Orgle je naredil Jožef Brandl iz Maribora leta 1926. Cerkev je opremljena s slikami križevega pota, ki jih je izdelal akademski slikar Anton Čeh iz Ljutomera, ki je tudi avtor postne oltarne slike. Na treh vitražih v prezbiteriju so podobe Srca Jezusovega, Marije in Jožefa.
TURNIŠČE - Cerkev sv. Marije Vnebovzete
Vaše raziskovanje zakladov Dolinskega boste zaokrožili z ogledom veličastne Cerkve blažene Device v Črncu, v kateri se nahajajo freske znamenitega Johannesa Aquile.
Romarska in župnijska cerkev v Turnišču se prvič omenja v listini madžarskega kralja Bele IV. leta 1267. Najstarejši del Marijine cerkve, ki je od konca 14. stoletja dalje služil kot prezbiterij povečane cerkve, je bil zgrajen v sredini 13. stoletja v romanskem slogu. Krasijo jo neprecenljive freske Johannesa Aquile iz Radkersburga. Poslikava je nastajala v dveh fazah: 1383 freske v prezbiteriju, 1389 pa poslikava nove ladje; kot najzanimivejši del poslikave turniške ladje velja cikel sv. Ladislava.
Da pa bo poleg duše okrepčano tudi telo, se vam na poti ponuja kar nekaj kulinaričnih doživetij:
V Beltincih: Restavracija v grajskem stolpu Vučina, Gostilna Tonček, Okrepčevalnica Duh
V Odrancih: Gostilna Ob Črncu, Gostilna Bogdan, Gostišče Gaj
V Črenšovcih: Gostilna Jaklin, Okrepčevalnica Naci
V Turnišču: Gostilna pri Studencu (Nedelica)
|
San se šetao gori doli, Gori doli kre Dunaja. Gori doli kre Dunaja, Ge mi teče bistra voda. |
Ge so tista šörka poula, |
Ge mi odiš, lübi, dragi, |
