ETNOKULTURNA DEDIŠČINA – Od čevljarske drete do koruzne moke
Etnokulturna dediščina Dolinskega je prava zakladnica raznolikosti in edinstvenosti. Tukaj je v ljudeh še prisoten praspomin na harmonično življenje, usklajeno z Bogom in naravo. Zato ne čudi, da se preteklost na prav poseben način prepleta s sedanjostjo.
TURNIŠČE – Čevljarski muzej
Spoznavanje bogate etnokulturne dediščine Dolinskega se pričenja v turniškem muzeju čevljarstva. Turniščarji, ali kot jim rečemo na Dolinskem – Varašanci so že stoletja znani kot izvrstni šujstri. Nekoč so se združevali v ceh, danes v tovarni Planika nadaljujejo zgodbo o uspehu.
Muzej je postavljen v pravi prekmurski hiši, pokriti s slamo. V prav takšnih hišah so imeli nekoč čevljarji svoje delavnice, ki niso bile namenjene le za opravljanje čevljarske dejavnosti, v hiši je namreč bila velka iža, v kateri se je zadrževala vsa družina, v tem prostoru so jedli in spali. V muzeju lahko vidite veliko orodja in pripomočkov, s katerimi so čevljarji izdelovali čevlje oz. pončole. Človeka, ki je izdeloval čevlje, so imenovali mojster, vse ki so mu pri opravilu pomagali pa so naslavljali z nazivom vajenci. Pri izdelavi čevljev je sodelovala vsa družina, po navadi so delali vse dneve, velikokrat tudi noči. Šujstri so svoje izdelke prodajali tudi na vseh velikih sejmih, torej tudi na proščenju ob Velki meši v Turnišču.
MALA POLANA – Sabolova domačija
Kama ideš? Po melaj, so nekoč rekli, ko so nesli zrnje v mlin. Mlinar je mlel, ta ki je prinesel žito, pa je pomagal, da je šlo hitreje in ni bilo treba predolgo čakati. Bil je pomelaj.
Pomelajevo je svet, kjer je preteklost navdih prihodnosti. Središče tega sveta je stara, spomeniško zaščitena domačija sredi prekmurske vasi Mala Polana. Pomelajeva domačija (po domače: Sabolova domačija) je ena od posebnosti območja, ki skupaj s pticami iz evropske vasi štorkelj še ohranja dušo iz pisateljskih del Miška Kranjca in spoštovanje do starih spretnosti in veščin. Pomelajevo je območje, kjer skrbno gojijo avtohtono vrsto prekmurske koruze trdinke in na močvirnem predelu sadijo vrbje za šibe. Koruzno ličje, ki se tu imenuje bilje, in šiba, ki ima glede na čas rezanja in obdelave veliko različnih odtenkov, Pomelajevi pletarji spreminjajo v predmete, ki vsakič znova dokažejo svojo uporabnost. Pomelajevo bilje ni preprosto koruzno ličje, temveč je dragoceno gradivo, čigar prave lastnosti nastajajo vse leto. Obiskovalci se seznanite z domačo obrtjo in dejavnostmi na podeželju v preteklosti in njihovo vpetostjo v današnji čas. Spoznate različne materiale, tehnike, izdelke, njihovo uporabno vrednost nekoč in danes.
ODRANCI – Center kulturne dediščine
Odrančarji so že od nekdaj znani po pridelavi najboljše ajde. Njihova ajdinska kaša se baje da dobiti tudi na Luni. Vendar pa so v svojem kraju ponosni tudi na svoje kovače, mlinarje in žganjarje. 
Center kulturne dediščine Odranci zajema tri prostore, parmo, gümlo in prostor za promocijo. Da bo objekt zgrajen v celoti, manjka še prekmurska hiša, ki bo zgrajena leta 2019. Center je namenjen za delovanje lokalnih društev, kakovostno izvajanje prireditev, delavnic, predavanj, razstav, hkrati pa pomeni začetek intenzivnejšega razvoja turistične ponudbe kraja. Za obiskovalce ponujajo nov kulturno turistični produkt Zgodbe z gümla - Popotovanje skozi čas. Članice Društva žena Odranci poskrbijo za prikaz ličkanja koruze na star način, ob petju, pripovedovanju zgodb in jedeh, ki so jih ob takšnem delu jedli nekoč, predstavijo pa tudi postopek pridobivanja odranske ajdove kaše. V prostoru za promocijo prirejajo tematske razstave kot so kmečka dela na gümlu, setev, žetev in mlatitev ajde ter predstavitev in pokušnja jedi iz ajdove kaše in moke.
Na potoku Črncu v okviru Centra stoji tudi potočni mlin, ki ob ugodnem vodostaju še melje ajdovo moko, v žganjarni se kuha odlično domače slivovo žganje, pri kovaču pa se zaiskri pod udarci kovaškega kladiva.
LIPA – Prekmurska domačija
V nadaljevanju se podate proti vasici Lipa, ki je sicer poznana po pridelavi krompirja. Tukaj stoji prekmurska domačija, na kateri je moč podoživeti nekdanje življenje dolinskih Prekmurcev. 
Lipa je idilična panonska vasica, ki se v celoti razprostira na ravninskem delu Prekmurja. Za naselje Lipa je značilna pridelava krompirja ter priprava krompirjevih jedi, še posebej jedi iz ocvrtega krompirjevega testa imenovana langaš.
V središču naselja se nahaja s slamo krita prekmurska cimprana hiša s kmečkim dvoriščem. Novozgrajena hiša je namenjena prezentaciji prekmurske ljudske arhitekture in nekdanjega življenja na vasi. V cimprani hiši nudijo informacije o celoviti ponudbi čezmejne turistične destinacije Ekomuzej Mura.
Ponudba predstavlja panonsko hišo, zgrajeno iz lesa in blata, pokrito s slamo, kmečko dvorišče z gospodarskim delom (gümla ali škedenj), razstavo kmečkega orodja in opreme (vodnjak na ključ, koruznik,...). Ne bodite preveč presenečeni, če pred hišo srečate prekmurskega pozvačina, ki vas bo na prav poseben način povabil na prekmursko gostüvanje.
IŽAKOVCI - Otok ljubezni
Vaše etnokulturno popotovanje boste zaokrožili z obiskom romantičnega Otoka ljubezni ob reki Muri, ki velja med ljubitelji narave za nekaj posebnega, mističnega in skoraj eksotičnega. Pravijo, da je Mura je taka reka, da se najprej hodi k njej, potlej pa se jo nosi s sabo.
Mlin v Ižakovcih je izdelan leta 1999 po izvirnih načrtih, ostalih po enem od nekdanjih mlinov na Muri. Mlin je v celoti iz lesa. Skupaj z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih (kumpih). V prostorih mlina je posebna soba za mlinarja, ki v mlinu melje ajdovo, rženo, pšenično, pirino, predvsem pa koruzno moko iz ekološko pridelane stare sorte koruze - trdinke.
Nekoč je bil brod edini način prečkanja reke Mure. Danes sta brodova v Ižakovcih in na Melincih dva od skupno štirih brodov, ki še vozijo po reki Muri v Sloveniji. Brod sestavljata dva plitva čolna (kumpa), povezana s povezovalno in nosilno ploščadjo, na kateri je brodnikova utica. Ploščad z ograjo je pripeta na jekleno medobrežno vrv, po kateri teče škripec z obesno vrvjo. Brod se preko reke pomika s pomočjo rečnega toka.
V brežni hiši je na ogled postavljena stalna razstava o büjraštvu. Razstavljeni so predmeti in orodje, ki so ga nekoč büjraši uporabljali pri svojem delu. Büjraši iz mladih vej vrb, topolov ali jelš spletajo butare. Ob poškodovano brežino zabijajo kole, zlagajo plast butar, vozijo gramoz za učvrstitev, vse nekajkrat ponovijo, da dobijo kompaktno in masivno gradnjo, ki jo čvrsto zvežejo z jekleno žico ...
Po 1. svetovni vojni se je začelo veliko povpraševanje po lanu, saj je primanjkovalo surovin za izdelavo oblačil. Tako so ljudje v Dolinskem predelu Prekmurja začeli množično pridelovati lan in ga tudi ročno predelovati. Na novo so lan v Ižakovcih za potrebe turističnih in kulturnih prireditev začeli pridelovati po letu 1992. V tkalski delavnici članice Društva za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci prikazujejo potek predelave lanu, prejo lanu in tkanje.
Da bo vaše raziskovanje etnološke kulturne dediščine popolno, se vam na poti ponuja kar nekaj kulinaričnih doživetij:
V Turnišču: Gostilna pri Studencu (Nedelica)
V Mali Polani: Sabolova domačija (po naročilu)
V Odrancih: Center kulturne dediščine (po naročilu)
V Lipi: Prekmurska domačija (po naročilu)
V Ižakovcih: Na Otoku ljubezni (po naročilu)
|
Marko skače, Marko skače po zeleni trati, aj, aj, ajajaj, po zelenoj trati.
V rokaj nosi, v rokaj nosi sedem žutij zlatij, aj, aj, ajajaj, sedem žutij zlatij.
To de njemi, to de njemi za devojko dati, aj, aj, ajajaj, za devojko dati.
|
Pijte, jejte, pijte, jejte, moj’ga brata konji! aj, aj, ajajaj, moj’ga brata konji!
Pa smo išli, pa smo išli daleč po devojko, aj, aj, ajajaj, daleč po devojko.
Prek devetij, prek devetij, prek desetij mostov, aj, aj, ajajaj, prek desetij mostov.
|
Dajte nam jo, dajte nam jo, naša draga mati! Aj, aj, ajajaj, naša draga mati!
Ne dam ti jo, ne dam ti jo, star si i bradati! Aj, aj, ajajaj, star si i bradati!
Raj jo hočem, raj jo hočem v skrinjo zaklepati! Aj, aj, ajajaj, v skrinjo zaklepati!
|
