Gančani

Domov > SKUPNOST > Kraji občine Beltinci

Vas Gančani se prvič omenja leta 1321, ime pa je dobila po eni izmed trdnjav v bližini, ki se je imenovala Ganacha. V madžarščini so se Gančani nekoč imenovali »lendavska rožna dolina«. Vas naj bi prvotno nastala ob reki Ledavi, severno od današnje lege. Zaradi pogostih poplav pa se je naselje pomaknilo proti jugu.
V središču razpotegnjenega naselja stoji kapela z zvonikom, posvečena Srcu Jezusovemu. V Gančanih je tradicija postavljanja majoša. Majoš so prvič dvignili leto po tem, ko so se možje vrnili s front domov iz prve svetovne vojne. Prvo drevo je bila breza z malim vrhom. Danes postavljajo deblo smreke ali bora, vrh smreke okrasijo z rožami iz krep papirja in na vrh pritrdijo slovensko zastavo.
Vas je znana tudi po sodarjih, ki jih je bilo nekoč več kot 40. Izdelovali so predvsem sode, »škafe« in kadi, pri čemer so uporabljali hrastov in akacijev les.V muzeju sodarstva vedno radi prikažejo ročni način izdelovanja sodov, ki je prava poslastica za vse ljubitelje te stare obrti.
V Gančanih se je rodil pisatelj in duhovnik Marko Žižek, prosvetitelj in domoljub. V vasi je deloval Mikloš Lutar, učitelj in pisatelj, ki je napisal katoliški Katekizem v prekmurščini. V vasi je bil 1941 ustreljen Štefan Kovač-Marko, velik domoljub, ki je bil razglašen za narodnega heroja.

    Galerija